Učenci 6. in 7. razreda so se na pobudo pisanja pisem odzvali zelo navdušeno, pozitivno. Kljub dobi moderne tehnologije, ki učencem prinaša največ zabave v obliki računalniških iger, pisanje z roko ni predstavljalo večje ovire. Ravno nasprotno, veselili so se novih prijateljev, izkušenj in sklepanja novih vezi. Zaradi slabših motoričnih spretnosti nekaterih učencev, se je pojavila bojazen, da bodo pisma težje berljiva. Po dogovoru z učenci, so nekateri pisma pisali z velikimi tiskanimi črkami, nekateri z malimi tiskanimi črkami, drugi pa so pogumno uporabili velike in male pisane črke. Pisma so najprej zapisovali v zvezke, nato pa so jih prepisali na bel papir in jih opremili z risbami.
V pismih so se učenci najprej predstavili novim sošolcem. Povedali so nekaj o sebi, svoji družini ter o svojih hobijih. Z različnimi vprašanji so izrazili zanimanje o novih prijateljih. V pismih so si učenci izmenjevali opise domačega kraja in šole, ki jo obiskujejo. Da so bili opisi bolj natančni, smo posamezne podatke skupaj poiskali na spletu ter preštevali število učencev na naši šoli. Učenci so prav tako poročali novim prijateljem o tem, kako so preživljali božično-novoletne in zimske počitnice. Skozi pisma so odkrivali razlike in podobnosti s svojimi dopisovalci, v načinu preživljanja prostega časa in počitnic ter primerjali svoje domače kraje, s krajem novih prijateljev. Veseli so bili, da kljub posameznim razlikam, novi prijatelji podobno preživljajo prosti čas oz. jih zanimajo podobne stvari. Učenci so se veselili pisanja pisem in vsakič znova nestrpno pričakovali odgovore. Vesela sem, da so se preko pisem počutili sprejete, slišane in povezane. Izkazali so trud, znanje ter krepili svoje zmožnosti razmišljanja, povezovanja informacij in postavljanja vprašanj.
